Študija učinkovitosti pomeni študijo, izvedeno za ugotavljanje ali potrjevanje analitične ali klinične učinkovitosti in vitro diagnostičnega medicinskega pripomočka.
Z dnem 26. 5. 2022 se je v Republiki Sloveniji, kot tudi v celotni Evropski uniji, začela uporabljati nova Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih s spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: IVDR), ki se nanaša tudi na študije učinkovitosti.
In vitro diagnostični medicinski pripomoček (v nadaljevanju: pripomoček) pomeni vsak medicinski pripomoček, ki je reagent, reagenčni izdelek, umerjevalec, kontrolni material, komplet, instrument, aparat, del opreme, programska oprema ali sistem, ki se uporablja sam ali v kombinaciji, proizvajalec pa ga je predvidel za uporabo in vitro za preiskave vzorcev, vključno z darovano krvjo in darovanimi tkivi, pridobljenimi iz človeškega telesa, samo ali v glavnem za pridobivanje ene ali več naslednjih informacij:
- o fiziološkem ali patološkem procesu ali stanju;
- o prirojenih telesnih ali duševnih prizadetostih;
- o nagnjenosti k bolezenskemu stanju ali bolezni;
- za določanje varnosti in združljivosti z možnimi prejemniki:
- za predvidevanje odzivanja ali reakcij na zdravljenje;
- za opredelitev ali spremljanje terapevtskih ukrepov.
Tudi posode za vzorce se štejejo za in vitro diagnostične medicinske pripomočke.
Podatki o znanstveni veljavnosti ter podatki o analitični in klinični učinkovitosti so temelj potrditve skladnosti s splošnimi zahtevami glede varnosti in učinkovitosti pripomočka, pri ob običajnih pogojih predvidene uporabe, ocenjevanja interferenc, navzkrižnih reakcij in sprejemljivosti razmerja med koristjo in tveganjem. Na podlagi v študijah pridobljenih kliničnih dokazih proizvajalec dokazuje skladnost z ustreznimi splošnimi zahtevami glede varnosti in učinkovitosti glede na lastnost pripomočka in njegov predviden namen. Klinični dokazi podpirajo predviden namen pripomočka in temeljijo na procesu ocene učinkovitosti, ki poteka po natančno določenem in metodološko zanesljivem postopku, s katerim se dokazuje znanstveno veljavnost, analitsko učinkovitost in klinično učinkovitost. Vsi ti podatki so del tehnične dokumentacije zadevnega pripomočka. Ocena učinkovitosti in njena dokumentacija se posodablja v celotni življenjski dobi pripomočka in ne zgolj pred pridobitvijo ustreznega certifikata. Glede na namen posamezne študije učinkovitosti se torej razlikujejo regulatorne zahteve za študije učinkovitosti. Določbe glede kliničnih dokazov, ocene učinkovitosti in študij učinkovitosti so navedene v Poglavju VI IVDR (od 56. do 77. člena). Podporni dokumenti, ki jih je sprejela Koordinacijska skupina za medicinske pripomočke (MDCG), so dosegljivi na spletni strani Evropske komisije Guidance – MDCG endorsed documents and other guidance (europa.eu).
Šteje se, da se študije učinkovitosti izvajajo v Republiki Sloveniji, če:
- je mesto izvajanja študije učinkovitosti v Republiki Sloveniji oziroma;
- so udeleženci oziroma vzorci za študijo učinkovitosti iz Republike Slovenije.
IVDR v 57. členu določa, da morajo vse študije učinkovitosti izpolnjevati naslednje splošne zahteve:
- proizvajalec zagotovi, da pripomoček izpolnjuje splošne zahteve glede varnosti in učinkovitosti iz Priloge I, razen vidikov, ki jih zajema študija učinkovitosti, in da so v zvezi z navedenimi vidiki sprejeti vsi previdnostni ukrepi za zaščito zdravja in varnosti pacienta, uporabnika in drugih oseb;
- kadar je to ustrezno, se izvedejo v okoliščinah, ki so podobne običajnim okoliščinam uporabe pripomočka;
- se načrtujejo in izvedejo ob zaščiti pravic, varnosti, dostojanstva in dobrega počutja udeležencev v takšni študiji učinkovitosti, kar prevlada nad vsemi drugimi interesi, ter tako, da so pridobljeni podatki znanstveno veljavni, zanesljivi in ponovljivi.
Študije učinkovitosti, vključno s študijami, pri katerih se uporabljajo ostanki vzorcev, se izvajajo v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov.
Nekatere študije morajo poleg zahtev iz 57. člena IVDR izpolnjevati še dodatne zahteve iz 58. Člena IVDR za študije učinkovitosti, in sicer so poleg tega, da izpolnjujejo zahteve iz 57. člena in Priloge XIII, zasnovane, odobrene, izvedene, evidentirane in se o njih poroča v skladu z 58. členom in določbami od 59. do 77. člena ter Prilogo XIV IVDR. Sem sodijo študije učinkovitosti:
- pri katerih je invazivno odvzemanje vzorcev opravljeno le za namen študije učinkovitosti;
- ki so intervencijske študije klinične učinkovitosti, opredeljene v točki (46) člena 2;
- kadar izvedba študije vključuje dodatne invazivne postopke ali druga tveganja za udeležence v študijah;
- študije učinkovitosti iz drugega odstavka 58. člena IVDR, ki vključujejo dopolnilno diagnostiko, pri katerih se ne uporabljajo le ostanki vzorcev;
- študije učinkovitosti iz 2. odstavka 70. člena IVDR zunaj okvira predvidenega namena pripomočka, ki že ima oznako CE.
Intervencijska študija klinične učinkovitosti pomeni študijo klinične učinkovitosti, pri kateri lahko rezultati testov vplivajo na odločitve o obravnavanju pacienta in/ali se uporabijo za izbiro zdravljenja.
Dopolnilna diagnostika pomeni pripomoček, ki je bistven za varno in učinkovito uporabo ustreznega zdravila, da se
- pred in/ali med zdravljenjem ugotovi, za katere paciente je najbolj verjetno, da jim bo ustrezno zdravilo koristilo, ali
- pred in/ali med zdravljenjem ugotovi, pri katerih pacientih verjetno obstaja povečano tveganje resnih neželenih učinkov zaradi zdravljenja z ustreznim zdravilom.
Vse študije učinkovitosti na posebej ranljivih skupinah udeležencev (udeleženci, ki niso sposobni odločati o sebi, mladoletne osebe, nosečnice ali doječe matere) ter študije učinkovitosti v nujnih primerih sledijo določbam od 60. do 62. člena in 64. člena IVDR.
Študije učinkovitosti iz drugega odstavka 58. člena IVDR, ki vključujejo dopolnilno diagnostiko, pri katerih se uporabljajo le ostanki vzorcev, in študije učinkovitosti v zvezi s pripomočki z oznako CE (študija v sklopu spremljanja učinkovitosti po dajanju na trg – PMPF študija), ki sledijo določbam člena 70(1) IVDR, je potrebno vsaj 30 dni pred predvidenim pričetkom priglasiti pristojnemu organu.
Pomembno: 70. člen IVDR eksplicitno določa pogoje za izvedbo študije učinkovitosti za dodatno oceno pripomočka, ki že ima oznako CE v skladu s prvim odstavkom 18. člena, to je oznako CE skladno z IVDR. Ob upoštevanju dejstva, da prehodne določbe IVDR ne določajo, da je oznaka CE, pridobljena skladno z direktivami, enakovredna oznaki CE, skladni s prvim odstavkom 18. člena IVDR in v odsotnosti odločitve Sodišča Evropske Unije, ki bi enačil oznako CE, pridobljeno po direktivah, z oznako CE, pridobljeno po IVDR, JAZMP šteje, da se 70. člen uporablja samo za dodatno oceno pripomočkov, ki so pridobili oznako CE po IVDR.
Dodatno se je z dnem 19. 6. 2025 v Republiki Sloveniji začel uporabljati Zakon o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 40/25, v nadaljevanju: ZMedPri-1), ki (med drugim) ureja področje in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov. ZMedPri-1 v tretjem do šestem odstavku 7. člena in 27. členu določa dodatne nacionalne zahteve glede študij učinkovitosti v Republiki Sloveniji.
IVDR in ZMedPri-1 določata vsebino vloge, ki jo oceni država članic EU, pridobitev mnenja nacionalnih komisij/odborov za etiko ter obveznosti sponzorjev glede ravnanja in poročanja. Za mnenja v zvezi z etiko študij učinkovitosti se sponzorji/predlagatelji obrnejo na Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko (v nadaljevanju: KME) pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Vse informacije v zvezi s pridobitvijo mnenja KME so dostopne na spletni strani KME.
Mednarodni standard EN ISO 20916:2024 Diagnostični medicinski pripomočki in vitro – Klinične študije učinkovitosti z uporabo človeških vzorcev – Dobre študijske prakse (In vitro diagnostic medical devices – Clinical performance studies using specimens from human subjects – Good study practice) je uporabna referenca pri načrtovanju študij učinkovitosti, ki obravnava dobro klinično prakso pri načrtovanju, izvajanju, beleženju in poročanju o študijah učinkovitosti, ki se izvajajo z uporabo človeških vzorcev za oceno varnosti ali učinkovitosti pripomočkov.
